KAJ JE MATICOVA ETNO HIŠA

V Maticovi etno hiši je muzej, ki prikazuje nekdanje življenje domačinov ribniške doline. Razstavljeni so  predmeti, ki prikazujejo izdelke  s katerimi so se nekoč preživljali domačini. Prikazuje predmete in izdelavo, ki so jih nekoč  tukajšnji prebivalci izdelovali in prodajali po svetu. Prav tako so prikazana kmečka orodja, s katerimi so  se v kombinaciji s krošnjarstvom preživljale družine.

V Maticovi etno hiši se boste vrnili korak nazaj v preteklost ter dojeli takratno življenje tukajšnjih prebivalcev-suhorobarjev. V enem delu razstavnega prostora boste videli, kakšni so bili domovi takratnih suhorobarjev, v drugem pa boste videli orodja in pripomočke za obdelavo  njiv in travnikov,  s katerimi so si pomagali, da so obdelali krpo zemlje in pridelek spravili na mizo. 

Če se boste odločili, da nas obiščete, lahko kombinirate obisk z ogledom drugih zanimivosti našega kraja. Cerkev pri Novi Štifti je le ena izmed njih. Križev pot, ki je postavljen od M.E.H. do cerkve, je druga taka zanimivost. 

Ribniško-sodraška dolina se razteza od kočevske ravni (Jasnica) do Boncarja, ki se dvigne na bloško planoto. Ima tudi neuraden naziv: suhorobarska dolina.

V tem obdobju želimo suhorobarstvo prikazati kot atraktivnost. Še nekaj desetletij nazaj pa je bila sedanja atraktivnost kruta realnost. V mladosti pred več desetletji sem se tudi sam preizkušal v takem življenju. Poskušal sem se tudi s  prodajanjem (krošnjarjenjem) a nisem vzdržal takega načina življenja. Sedanji idilični pogled na krošnjarja je bil v praksi zelo krut. Moral si prodati tisto, kar si nosil na hrbtu in z izkupičkom preživeti sebe in svojo družino. Tudi takrat je veljalo, da kupec išče prav tisto, kar prodajalec nima. Hrbet ni bil dovolj veliko skladišče, da bi imel vse, kar kupec išče. Prenočevanje in hrana sta bila za današnje razmere naporno in nezdravo življenje.

Krošnjarju je bila potrebna velika ročna spretnost in znanje, da je naredil ali popravil rešeto. To delo se je večkrat opravljalo na ulici pred številnimi firbci. Delavnica je bila na klopi pred hišo ali ob jarku na ulici.

Dolga odsotnost od družine je nalagala družinskim članom povečano obveznost dela na domačiji. Vse to je bila realnost te doline. 

Zimski čas ni bil čas spanja in počitka. V tem času je bilo treba napraviti tisto, kar naj bi se čez poletje prodajalo in prodalo. Kar je manjkalo za kompletno ponudbo, je bilo treba dokupiti pri drugem izdelovalcu. V praksi je bila neformalna specializacija proizvodnje. Ni bilo delavnic in ne strojev, bil je le nož in nekaj doma ali pri kovaču narejenih orodij. S temi orodji je bilo treba napraviti uporaben izdelek! Bistre glave so že takrat vedele, da je najcenejša surovina leska, ki se poseka jeseni na robu gozda. V leski so iskali surovino za uporaben in iskan izdelek. Oblikovali so se proizvajalci teh izdelkov.

Morda bo kdo vprašal, zakaj so se ljudje sploh začeli ukvarjati z izdelavo teh izdelkov, ki so danes sinonim izdelovalcev suhe robe. Nuja za izdelavo teh izdelkov je bila slabo rodovitna zemlja. Ta jih je prisilila, da so začeli izumljati priprave s katerimi bi si olajšali delo v domačinstvu. S prodajo teh pa so prišlo tudi do dodatnega zaslužka.  

V prvi polovici drugega tisočletja so bili v dolini prisotni turški vpadi. Zaradi osirotelosti so se začeli ljudje izseljevati. Dunajski dvor je s pragmatično demografsko politiko omogočil, da so ljudje ostali v kraju in na tej zemlji. 1492. leta je dunajski dvor izdal Patent, s katerim so tukajšnji prebivalci doma narejene izdelke lahko prodajali po vsem cesarstvu. Ljudje so povečali  izdelavo tistega, kar so znali in mogli narediti, ne samo preko zime, ampak tudi preko poletja. Oblikovali so se proizvajalci in prodajalci teh izdelkov. Še danes je tako, eni izdelujejo, drugi te izdelke prodajajo. Le, da se danes v gospodarstvu vse manj uporabljajo taki izdelki, ker je izdelavo prevzela industrija in les nadomestila s plastiko. Tudi sedanji krošnjarji niso več tisto, kar so bili nekoč. Danes ne uporabljajo več hrbtov in železnih vozov, ampak poltovorne in tovorne avtomobile, kombije. Njihov prodajni asortiman niso več le suhorobarski izdelki, ampak vse, kar se lahko proda. Dovolj je besed o suhorobarstvu!